Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, je ocenila, da bi strogo formalistični pristop v volilnih sporih izničil vlogo sodišča in odložil razglasitev volilnih rezultatov, če ugotovljene proceduralne napake ne bi imele dejanskega vpliva na izid volitev. V ločenem mnenju k odločitvi o zavrnitvi pritožbe Demokratske stranke socialistov glede volilnega procesa v Kotoru je Armenko izrazila strinjanje z izidom, vendar ne z obrazložitvijo, ki temelji na ugotavljanju domnevnih nepravilnosti Državne volilne komisije, brez vsebinske rešitve volilnega spora, kar je v nasprotju s prejšnjo prakso Ustavnega sodišča v podobnih situacijah. Poudarila je, da je Evropsko sodišče ugotovilo kršitve konvencij, kadar so domači organi navajali pretirano formalistične razloge, da bi se izognili pregledu bistva volilne pritožbe.

Ustavno sodišče Črne gore na seji ni sprejelo odločitve o treh pritožbah v zvezi s priporom Danila Mandića, ker ni bilo soglasja. Sodnici Snežana Armenko in Momirka Tešić sta menili, da ustavno sodišče ni pristojno za presojo utemeljenosti suma. O zadevi bodo ponovno glasovali, ko bodo izvoljeni manjkajoči sodniki.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, je zatrdila, da sodišče ne bo blokirano, saj bo sodnica Desanka Lopičić ostala na funkciji do izbire novega sodnika, kljub izteku mandata konec decembra. Armenko je spregovorila tudi o pričakovanjih glede javne razprave o sporazumu z Združenimi arabskimi emirati in morebitni ukinitvi nedelovnih dni.

Poslanka Radinka Ćinćur je poudarila, da se za obrazložitvami, ki so v javnosti pogoste, skrivajo pravi razlogi, zakaj nekateri kandidati za sodnike ustavnega sodišča niso dobili podpore. Izpostavila je, da je neodvisnost ustavnega sodišča ključna in da pri tem ni prostora za igre.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, je na tretjem balkanskem forumu ustavnih sodišč v Antaliji poudarila, da si ni mogoče zamisliti uresničevanja človekovih pravic brez delovanja ustavnega sodišča. Ob tem je dodala, da je demokracija sicer nujen, a ne zadosten pogoj za vladavino prava, zato je potreben tudi zaščitni mehanizem.

Ustavno sodišče Črne gore je ta teden obravnavalo več kot 150 ustavnih pritožb iz leta 2023. Dva senata sta ugodila 18 pritožbam, ugotovila kršitve človekovih pravic ter razveljavila odločitve rednih sodišč in jih vrnila v ponovno obravnavo. 130 ustavnih pritožb je bilo zavrnjenih, šest zavrženih, v dveh primerih ni bilo doseženo soglasje, en postopek pa je bil ustavljen. Sodišče s tem nadaljuje učinkovito izvajanje načrta za reševanje zaostalih zadev, ki ga je sprejelo junija 2024.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, in sodnica Desanka Lopičić sta se udeležili Šestega kongresa Svetovne konference o ustavnem sodstvu v Madridu. Kongres je poudaril, da grožnje neodvisnosti ustavnih sodišč niso hipotetične ali osamljene. Delegacije iz celega sveta so opozorile na politične vplive, odlašanje pri izvrševanju odločitev in kampanje za spodkopavanje zaupanja javnosti. Udeleženci so poudarili solidarnost pri obrambi integritete in neodvisnosti ustavnih sodnikov. Letošnji kongres je bil posvečen človekovim pravicam prihodnjih generacij, vključno z varstvom kulturne dediščine, okolja in naravnih virov.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, in sodnica Desanka Lopičić sta se udeležili Šestega kongresa Svetovne konference o ustavnem sodstvu v Madridu, kjer so razpravljali o človekovih pravicah prihodnjih generacij. Medtem je Ministrstvo za pravosodje pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o Ustavnem sodišču. Poleg tega je bila pri Ustavnem sodišču vložena pobuda za oceno ustavnosti novega Zakona o igrah na srečo, natančneje člena 106, ki razveljavlja veljavne koncesijske pogodbe.